Neustrašni govor na Slavnostni akademiji v Kopru — pismo podpore, REC
Posted on | March 22, 2010 | No Comments
Priča smo destrukciji univerzitetnega in akademskega polja, ki se strukturira po vzoru delniških družb, kjer so edina valuta krediti in točke. Priča smo prekarizaciji dela, kar uničuje vsakdanja življenja vse večjega deleža delavk in delavcev na univerzi, ki v nenehnem strahu pred izgubo statusa, dohodka, »projekta« ne morejo več načrtovati niti delovnih obremenitev, niti prostega časa, in s tem temeljnih pogojev za dostojno življenje.
V tem kontekstu smo te dni v okviru kolektiva Radikalno izobraževanje premišljevali tudi o tem, kaj pomeni na prvi (medijski) pogled sicer drobna, a odločna in duhovita akcija, ki jo je izvedel študent na nedavni slavnostni akademiji v Kopru. Njegovega »povsem nepričakovanega« dejanja ne vidimo le kot dobro artikuliranega prispevka k sicer številnim kritikam univerze in uničujočih neoliberalnih reform visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti, ampak kot dejanje parrhesie. Študent je v situaciji, kjer se je zavedal, da stoji pred »oblastjo«, v svojem imenu (in imenu kritične skupine študentov, asistentov, predavateljev, učiteljev in drugih delavcev na univerzi), izrekel resnico (vérité). Njegov govor ni bil govor šibkejšega. Prav tako ni bil cinični govor, ki bi v svoji kritičnosti ostajal do oblasti indiferenten. Bil je neustrašni govor, ki je za trenutek pokazal, kakšna je moč tistih, ki želijo predrugačiti obstoječa razmerja gospostva. Predrugačenje obstoječih razmerij pa terja korenite spremembe izhodišč ustvarjanja in distribucije kritične vednosti, ki vpričo strahu, koristoljubja ali neznanja nima več prostora niti na univerzi niti v družbi.
Pogumno dejanje študenta, ki je morebitnim sankcijam navkljub zastavil svojo besedo tudi za delavke in delavce na univerzi, vidimo hkrati kot izraz in poziv k solidarnosti med različnimi akterji (od migrantskih delavk in delavcev do delavk in delavcev v javnem sektorju, vključno s prekerno zaposlenimi na univerzi itn.). Zato kolektivno podpiramo pobudo in ostro nasprotujemo kakršnim koli oblikam pritiska na študenta, njegove kolegice in kolege, delavke in delavce na univerzi, ki v boju za dostojanstvo, avtonomijo, kritično misel, drugačne oblike produkcije znanja in življenja samega nič več ne molčijo, ampak govorijo glasno in brez strahu!
Ljubljana, 21.3.2010
Comments
Leave a Reply